September – mesec demence

Kdo lahko zboli? Ti in jaz. Ali jo lahko preprečimo? Ne. Ali jo lahko pozdravimo? Ne. Ali sploh vemo, zakaj zbolimo ? Ne. Danijela Hliš o tej tematiki govori ze več kot 14 let, od kar je to bolezen dobila njena mama. Danijela piše zgodbe in pesmi o življenju z demenco. Demenca (poznamo jih več kot 100, med njimi Alzheimer)je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov demenc. Pri nas v Avstraliji deluje organizacija DEMENTIA AUSTRALIA, katere članica je tudi Danijela Hlis. Ta organizacija predstavlja več kot 353,800 Avstralcev ki živijo z demenco in okoli 1.2 miljona Avstralcev ki le tem pomagajo v vsakdanjem življenju kot CARERS. Treba je poudariti, da bolezen ne prizadene zgolj bolnika, ampak tudi bližnje, ki zanj skrbijo. Prva huda preizkušnja je soočenje z boleznijo in njenimi posledicami, z napredovanjem bolezni pa je skrb za obolelega vse bolj obremenjujoča, saj postaja povsem odvisen od tuje pomoči. Za bolnika je najbolje, da čim dlje ostane v domačem okolju, vendar je nastanitev v domu starejših občanov včasih neizogibna. Na voljo so zdravila, ki demence sicer ne ozdravijo, upočasnijo pa njeno napredovanje in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, zato je zgodnje odkrivanje bolezni zelo pomembno. V zadnjih nekaj letih postajajo zelo znani in pomembni programi kot so DEMENTIA FRIENDLY COMUNITIES & BECOME DEMENTIA FRIEND. www.dementiafriendly.com.au KAKO ZMANŠATI NEVARNOST DEMENCE : Kaj lahko naredimo sami? Tudi v starosti sta priporočljivi čim večja psihična in telesna aktivnost. Raziskave kažejo, da intelektualno delo v starosti odloži pojav bolezni, tako da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. Vsekakor velja omeniti uravnoteženo prehrano z zadostno količino vitaminov in mineralov ter dosledno izogibanje škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje. Tudi pri že ugotovljeni demenci je pomembno, da čim dlje ostanemo aktivni in se v okviru svojih zmožnosti ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo

Source: Danijela Hliš, SBS Slovenian