Ol importan samting
- Netiv taetel hemi wan kaen loa blong luksave se Aborijinal mo Tores Stret Aelan pipol oli kat wan koneksen wetem kraon mo wota, we i kamaot from ol kastom loa blong olgeta.
- Netiv taetal hemi letem ol Fes Nesen komuniti blong protektem kalja blong olgeta.
- Fulap pipol, spesali oli we oli stap long wan siti long wan haos, oli no save harem impak blong netiv taetel, be sapos oli save andastanem, hemi helpem olgeta blong toktok long saed blong hem.
WONIN: Stori ia i kat sam pikja mo nem insaed lem we i blong samfala we oli ded finis.
- Netiv taetel i bin stat olsem wanem?
- Wanem ia netiv taetel i minim se?
- From wanem se netiv taetel hemi no isi tumas blong andastanem?
- Hamas kraon o wota long Ostrelia i save stap insaed long netiv taetel?
- From wanem se netiv taetel i importan blong save blong evriwan we i stap long Ostrelia?
Netiv taetel, raet blong kraon mo triti hemi trifala difren kaen samting we i pat blong leftemap kalja ia mo mekem sua se ol Aborijinal mo Tores Stret Aelan pipol i save stap stron long kraon ia. Yu save faenemaot moa long saed blong raet blong kraon mo triti long olfala episod blong mifala.
Episod ia hemi blong netiv taetel. Bae mifala letem yu save se hemi minim se wanem, wanem histri blem mo fasin we hemi no semak wetem raet blong kraon.
Netiv taetel i bin stat olsem wanem?
Blong bitim tu handred yia, Ostrelia i bin stap lo wan fasin olsem terra nullius, wan samting we i minim se kraon i nokat wan ona nomo; oli no bin luksave ol Aborijinal mo Tores Stret Aelan pipol we i bin stap bifo long taem we ol waetman i bin kam.
Hemia i bin jenj from wan kes long loa nomo – Mabo Kes.
Long 1982, wan krup blong Meriam pipol wetem Eddie Mabo long saed blong lidim olgeta i bin statem wan kes long loa blong traem faenemaot luksave blong kastom onasip blong ol Murray Aelan long Tores Stret – wan smol krup blong aelan we i stap antap long Kwinslan, long not saed blong Ostrelia.
Kes ia i bin tekem plante taem, klosap long ten yia ia. Afta, long 1992, Hae Kort blong Ostrelia i bin mekem wan importan disisen blong luksave se ol Meriam pipol ia i save holem netiv taetel long kraon ia. Hemia i bin mekem histri, i bin sakemaot kiaman toktok blong 'terra nullius'.
Folem hemia disisen, Netiv Taetel Ak 1993 i bin kamaot from parlamen blong Ostrelia.
Long Novemba 1993, prae minista long taem ia Paul Keating i bin singaot long ful kantri ia, blong sharem tingting mo ol samting we oli long kavman bae i save mekem long rispons blong Mabo disisen blong Hae Kort.
“Disisen ia blong kort hemi stret nomo. Oli bin sakemaot wan kiaman samting ia mo oli bin showem se oli save wan nara samting we hemi tru nomo. Kiaman samting ia i terra nullius, wan isi kiaman toktok we i talem se Ostrelia i no bin blong eni samwan long taem bifo. Tru samting ia hemi netiv taetel – wan fak ia we i talem se kraon i bin blong Aborijinal mo Tores Stret Aelan pipol long Ostrelia mo long samples raet long loa blong kraon ia i bin stap yet blong 200 yia blong setelmen blong olgeta blong Yurop.”
Wanem ia netiv taetel i minim se?
Netiv taetel hemi blong luksave se sam blong olgeta Fes Nesen pipol i kat raet blong kraon mo wota, we hemi stap long kastom loa. Ol raet ia i no blong kavman o kam from toktok negosiasen ia – ol raet ia oli bin luksave long kort blong Ostrelia.
Plante taem oli kolem netiv taetel wan “krup blong raet” fromse i inkludem fulap difren kaen samting lem, i no blong wan samting nomo. Ol raet ia i save inkludem raet blong yusum kraon mo wota blong kasem fis mo nara kaen kakae, kastom seremoni mo blong tekem kea long importan ples long saed blong kalja.
Hemi luksave ol raet blong krup ia we i bin kamaot from ol samting blong kalja mo spirit we i bin stap longtaem, i no from praevet onasip ia.
Be netiv taetel i no sakemaot ol nara kaen samting we i save kam long kraon ia, olsem fam, lamin o lokal kavman ia. Long fulap samples, ol samting ia i stap longsaed blong netiv taetel tu. Hemia i minim se ol Fes Nesen pipol i save sharem raet blong kraon wetem sam narafala, olsem ona blong fam, lamin o kaonsil.
Blong ol Aborijinal mo Tores Stret Aelan komuniti, netiv taetel i blong sam moa samting bitim kraon nomo – hemi blong aidentiti, kalja mo mekem sua oli filim se oli blong long hemia.
Profesa Peter Yu, wan Yawuru lida mo akademik i talemaot se:
“Wanem ia netiv taetel i save kivim hemi wan janis blong jenjem ol rul we i stap finis long saed blong ronem komuniti blong yu mo rilesensip blem. Hemia i stap long komuniti blong mifala. Wanem ia i save mekem tu hemi wan stampa blong lanem mo lanem bakagen lanwis, singsing mo danis mo save blong kalja blong mekem sua se mifala stap redi blong folem rod blong bildim wan stron fiuja wetem famli mo krup blong mifala.”

From wanem se netiv taetel hemi no isi tumas blong andastanem?
Be fasin blong kasem luksave ia i no isi.
Blong statem wan netiv taetel, ol komuniti ia i nidim blong showem wan koneksen we i stap wetem kraon ia – long histri blong toktok, storian mo rekod blong ol olfala blong bifo.
Fasin blong mekem hemia long saed blong loa i no isi mo sam samtaem loa blong kastom mo loa blong Westen i no semak.
Loea Gwynette Govardhan, wan kleva blong netiv taetel mo heritej loa, i eksplenem ol jalenj blem ia.
“Mifala stap traem putum wan kalja mo kastom insaed long wan fremwok, mifala jas traem putum nomo blong mekem se i save wok, be i rili kat sam jalenj we i stap finis, hemia i save mekem ol mes, fromse sistem ia we mifala i traem putum long hem, oli no bin mekem yet, fremwok i no blong mekem kaen ia.”

Hamas kraon o wota long Ostrelia i save stap insaed long netiv taetel?
Be netiv taetel i bin mekem tru jenj we i stap longtaem naoia.
Hemi bin helpem ol komuniti ia blong karem lanwis blong olgeta i kambak long laef, andastanem bakagen fasin blong tekem kea long kraon mo wota mo blong mekem ol stronfala disisen blong ol samting long kraon mo wota blong olgeta.
Afta long netiv taetel ak i bin kam, netiv taetel i bin kasem klosap long 40 pesen blong kraon long Ostrelia, moa blem i stap long rimot ples, ol ples we koneksen long kraon blong olgeta i bin stap oltaem.
Be wan impotan samting blong save se hemia i wan difren samting we i no semak blong onem kraon.
Sapos yu stap long wan siti o taon, olsem plante maikran we i stap, netiv taetel i no kat tumas janis blong jenjem laef blong yu wan, be fasin blong andastanem hemia hemi wan pat blong bildim rispek mo rekonsiliesen.
Gwynette Govardhan bakagen i eksplenem se:
“Mi tingse hemi importan tumas blong save se, blong fulap blong yumi, ol samting ia olsem netiv taetel raet i no save afektem ol pipol long ol samting insaed laef blong olgeta...”

From wanem se netiv taetel i importan blong save blong evriwan we i stap long Ostrelia?
Olsem Paul Keating i bin talem long taem we hemi bin tingting long Mabo disisen ia, fasin blong karem netiv taetel i kam insaed long sistem blong wokem kraon long Ostrelia i no bin blong jastis blong ol Fes Nesen pipol nomo, be hem tu hemi wan samting blong kohed long rod blong fiuja blong evriwan blong Ostrelia.
“Yumi save mufmuf i ko naoia, yumi save luk long Mabo olsem se hemi wan bigfala janis ia. Wan janis blong stretem wan rabis samting blong bifo. Wan janis blong sakemaot histri ia blong tekem kraon blong olgeta. Wan janis blong bildim bakagen koneksen bitwin long kraon mo kalja blong Aborijinal pipol ia. Wan janis blong stopem wan samting blong mekem hat blong yumi i soa. Wan janis blong luksave kalja blong Aborijinal pipol olsem se i wan stret samting blong histri blong kantri blong yumi mo blong mekem klia se hemia hemi Ostrelia – hemi blong taem naoia, hemi fri mo hemi akseptem yumi evriwan – mo hemi save stap sef mo kivim plante samting long yumi evriwan – wetem ol Fes Nesen pipol insaed lem tu.”
Discussions about land rights, treaty, and native title continue across Australia. These three things have different legal and political processes, be olgeta tugeta i save traem helpem luksave koneksen bitwin long ol Fes Nesen pipol mo kraon mo blong sapotem fasin blong tekem kontrol blong laef blong wan wanfala hem wan.
“Mifala i nidim stap long kraon, kalja, lanwis mo komuniti blong mifala. Mifala i no agensem divelopmen, be mifala i nidim hemia olsem wan fandesen,” Professor Yu i talem.
Native title is one part of Australia’s continuing story of recognition — and of keeping the world’s oldest living cultures connected to their lands and waters.
Rekod blong Prae Minista Paul Keating long 1993 hemi blong National Archives of Australia (NAA).
Sabskraeb long o folem Ostrelia Eksplen podkas blong luk moa importan samting mo toksave blong helpem niufala laef blong yu long Ostrelia.








