Fes Nesen pipol lo media: Wanem i stap jenj, from wanem i minim se hemi importan

FIRST NATIONS MEDIA REPRESENTATION HEADER ALC.png

Stori blo ol Indijenis pipol long Ostrelia long media i bin luk olsem wan blo steriotaep mo blong stopem olgeta blong wok lem, be hemia i save jenj naoia. Ol ples blo sharem Indijenis storian olsem National Indigenous Television (NITV) mo sosal media i stap brekem ol samting we i save stopem olgeta, leftemap vois blo ol Fes Nesen pipol mo mekem se evriwan lo Ostrelia i bildim fasin blong andastandem aidentiti blong ol kalja blo pipol lo Ostrelia.


Key Points
  • Media lo taem bifo i bin steriotaepem mo sakemaot vois blo ol Indijenis, hemia i bin jenjem tingting blo pablik.
  • Indijenis media i save empawa vois blo olgeta, holem taet kalja, mo jalenjem steriotaep.
  • Sosal media olsem TikTok mo Instakram i bin leftemap ol storian blo Indijenis pipol.
Lo taem bifo, i kat fulap kiaman samting i stap lo media lo saed blo ol Indijenis pipol lo Ostrelia. Sam niuspepa, redio mo televisen lo taem ia i bin showem storian lem we i mekem se ol Indijenis pipol hemi no gud olsem nara pipol o hemi kat sam samting we i rong lem, hemia i bin jenjem tingting blo fulap pipol lo pablik..

"Taem we mi wan yangfala, yumi nokat janis blo save luk Indijenis pipol lo media. Naoia yumi save jenjem mo leftemap ol gudfala samting blo ol Blakfala. Hemi naes tumas blong harem ol vois blo Indijenis pipol we oli raon lo wol i save harem tu,"

Leanne Djilandi Dolby i talem. Hemi wan woman blo Noongar, Yamaji, Nahguja, Nunda kalja lo saed blo mami blem mo Yawuru, Gija mo Gooniyandi kalja lo saed blo dadi blem.

Adam Manovic, wan man blo Kabi Kabi mo Goren Goren kalja i wan lida blo Fes Nesen Media Ostrelia (FNMA), Head of Commercial, Brand and Digital at National Indigenous Television (NITV) mo wan blong The First Nations Digital Inclusion Advisory Group, i eksplenem ol samting blo hemia we hemi save stap long taem.

"Media i save helpem jenjem fasin blo hao bae yumi save luksave ol kaen samting bigwan, i bin stat lo ol niuspepa mo redio lo 1900s. Hemia i bin afektem tingting blo pipol lo Ostrelia we i no Indijenis lo taem we oli tingabaot ol Indijenis pipol. Plante taem hemia i bin leftemap kiaman steriotaep" Mr Manovic i talemaot.

Tete tu, naen pesen nomo blo ol Indijenis pipol long Ostrelia i tingse media i luksave komuniti blem stret.
First Nations media rep.png
Lef saed: Tanja Hirvonen. Midel: Adam Manovic. Raet saed: Leanne Djilandi Dolby (Kredit: SBS)

Wanem ia sistem blong helpem stopem olgeta?

Ol gudfla samting blo jenjem hemia i stap, be sistem blo helpem stopem Indijenis pipol blong kasem gol blem i stap yet tu blong ol krup olsem FNMA. Mani blem i smol nomo mo olfala samting we yumi yusum blong helpem bildim wan samting i save kipim olgeta lo wan smol rod yet. Mo bigfala media i no yusum nogud steriotaep tumas, be oli no save yusum ful samting blo kalja lo storian o putum vois blo Indijenis pipol insaed long storian blem.

Adam Manovic i talem tru se fasin blo leftemap Fes Nesen pipol blong kontrolem storian blong olgeta hemi nambawan samting blong bitim ol jalenj ia.

Wok blong media blong ol Indijenis pipol

Ol ples blo sharem storian blo Indijenis pipol olsem FNMA mo NITV hemi importan tumas blo karemaot bakagen ol stori mo blong jalenjem steriotaep. FNMA i sapotem bitim 500 woka lo Ostrelia mo oli save helpem ol Fes Nesen pipol blong lanem sam samting blo stat wok lo saed blo media.

NITV i bin stat lo 2007 mo naoia hemi stap insaed long SBS. Hemi wan ples blo sharem trufala storian long saed blong ol Aborijinal mo Tores Stret Aelan pipol.

Adam Manovic i wantem askem blong wan loa blong Fes Nesen Brodkas blong mekem se mani blo pem ol wok ia bae i save stap lo fiuja.

"Holem taet ol media blo Fes Nesens hemi importan tumas fromse hemi kipim lanwis mo kalja i sef blo ol jeneresen lo fiuja. Mifala wantem mekem se ol media ia i neva save ko lo toti. Hemi blong yumi andastandem yumi," hemi talem.

Hemia i save leftemap praed lo kalja, jalenjem steriotaep mo save sharem ol stori we hemi olsem stret laef blo ol Indijenis komuniti ia.
NITV Muy Ngulayg
Fes Nesen ples blong save insaed long yumi, kastom mo kalja.

Media wetem ol Indijenis pipol insaed lem i save mekem wok olsem wanem?

Hemia i kat wan importen ples blong bildim aidentiti mo mekem se olgeta i harem gud lo taem we hemi tingting lo saed blo hed mo hat blo hem wan. Lo taem bifo, rabis storian i bin leftemap sistem blo reisisim mo nogud steriotaep.

Klinikal saikolojis Tanja Hirvonen wan Jaru mo Bunuba woman mo memba blo lidasip blong Australian Indigenous Psychologist Association Tanja Hirvonen i eksplenem ol rabis samting we i save kam from storian ia, especially during sensitive periods.

"Lo taem we media i mekem rabis steriotaep o oli sharem kiaman storian, hemi leftemap reisisim mo diskriminesen lo wan bigfala fasin. Blong sam we hemi stap stragel finis, taem we hemi luk ol storian ia, hat mo hed blem i save harem nogud nating."

Lo nara saed, gudfala storian i save leftemap praed lo kalja, bildim koneksen lo komuniti mo mekem se laef blo olgeta i kat moa janis blong kam gud lo fiuja. Riserj i showem se lo taem we media i save kat rispek mo tru storian insaed lem, hemi save daonem kranke tingting we hemi agensensem sam nara pipol we i no olsem yu, sapotem rod blo konektem Indijenis pipol wetem olgeta we i no Indijenis lo Ostrelia lo fiuja blo kantri, leftemap laef blo olgeta mo leftemap ol komuniti blo andastandem gud hemia.

Olsem se, National Agreement on Closing the Gap i showem ol importan samting blong Indijenis pipol insaed long media long wan fasin blo daonem reisisim mo leftemap fasin blo faenemaot trufala infomesen blong mekem gudfala tingting.

Ol gudfala samting insaed lo media tu i helpem jalenjem kiaman storian blo olgeta we i nokat tumas edukesen. Lo taem we vois blo Indijenis pipol i stap insaed lo storian — lo NITV o sosal media— hemi helpem olgeta we i no Indijenis blo andastandem mo rispektem ol samting ia. Hemia i save mekem sapot blo rekonsiliesen i kam antap moa.

Leanne Dolby, woman blo mekem sam samting lo sosal media mo studan blo biomedikal saens, i talemaot ol samting blo leftemap pawa blo yu wan lo taem we yu luk wan samwan olsem yu lo media.

"Lo taem we yu no save luk enaf pipol olsem yu, wan Aborijinal man o woman, yu harem olsem se yu stap yu wan nomo. Reprisentesen i minim se yu save se pipol olsem yu i stap we oli kat semak gol o oli stron," Djilandi Dolby i talemaot.

Lo taem we yu putum stret storian blo olgeta antap mo leftemap vois blo Indijenis pipol, media i save hilim olfala soa mo i save bilidim wan fiuja we i save karem moa pipol i kam tugeta insaed lo stori blo bildim Ostrelia.

"Ol stronfala samting blo mifala i stap lo stronfala kalja blo mifala. From selebretem kastom, lanwis, mo storian lo media, mifala i save helpem daonem ol nogud samting blo kiaman storian ia," Tanja Hirvonen i talem.
Young Australian  woman looking at a phone
Sosal media i kat pawa insaed lem we hemi helpem Fes Nesen pipol blong jalenjem kiaman storian. Credit: davidf/Getty Images

Sosal Media olsem wan tul blong jenj

Sosal media i bin kam wan stron samting blong ol Indijenis pipol lo Ostrelia. Sam samting ia olsem TikTok, Instakram, mo Fesbuk i mekem se i isi blo letem olgeta pasem ol bigman blo holem taet media mo sharem storian blo olgeta raon lo wol. Hemia i mekem se ol Fes Nesen pipol i save jalenjem kiaman storian mo tu i save sharem kalja blem.

Ol hastak olsem #IndigenousX i bin kam wan ples blo toktok blo leftemap ol samting ia mo blo bildim edukesen.

"Ol difren kaen sosal media bae i kam mo bae oli ko, be wanem we i neva save jenj hemi save blo sharem storian. Sapos hemi TikTok, filim, redio, o pepa, mifala save fasin blo yusum hemia blo sharem kalja blo mifala," Adam Manovic i talemaot.

Wanem i stap lo fiuja?

Fasin blo mekem hemia ia nidim jenj lo ful sistem blo bigfala media mo blo komuniti media tu. Hemia i minim se yumi nidim mekem janis blo ol vois blo ol Indijenis be tu yumi nidim sapotem jenj lo fasin blo faenem blo storian, talem storian mo sharem storian tu.

Adam Manovic i bin singaot from hemi wantem luk wan niufala loa, olsem wan Fes Nesen Brodkas Ak blo holem mani blo helpem pem tufala FNMA mo NITV.

Tanja Hirvonen i talem se yumi nidim mekem long wan sef fasin blo kalja insaed lo evri bigfala media. Hemia bae i helpem ol stret vois blo Indijenis pipol bae i kam lo evri rank blo media.

Leanne Djilandi Dolby i askem blo luk wan selebresen moa stron bitim naoia lo saed blo sharem ol gudfala samting we Indijenis pipol i bin mekem lo media:

"Mifala nidim moa jania blo sharem ol storian blo mifala. Sapos hemi wan lafet blo filim o sosal media mo moa sapot bakagen blo olgeta we i wok insaed lo media o nara kaen wok olsem."

Taem we yumi luk ol Indijenis pipol lo media lo Ostrelia yumi save se i kam gud smol be moa wok blo leftemap hemia bae i kam. Fromse ol samting olsem NITV o sosal media i save kivim moa janis blo sharem stret storian blo olgeta, bigfala media bae i nidim mufmuf i ko bitim ol smolsmol samting ia. Oli nidim showem ful samting blo diversiti lo Ostrelia.

Sapos yu empawa vois blo ol Fes Nesen pipol, bae yu mekem kalja blo Ostrelia bae i kam moa stron, mo i save helpem ol difren kaen komuniti i andastandem tugeta olgeta. Olsem Adam Manovic i talem, ol gudfala samting blo Indijenis pipol lo Ostrelia we i bin mekem insaed lo media mo kalja hemi “blo yumi evriwan blo holem taet”.
Sabskraeb long o folem Ostrelia Eksplen podkas blong luk moa importan samting mo toksave blong helpem niufala laef blong yu long Ostrelia.   


Sapos yu kat sam kweston o tingting ia, sendem wan email i kam long


Share

Recommended for you

Follow SBS Bislama

Download our apps
SBS Audio
SBS On Demand

Listen to our podcasts
Independent news and stories connecting you to life in Australia and Bislama-speaking Australians.
Ease into the English language and Australian culture. We make learning English convenient, fun and practical.
Get the latest with our exclusive in-language podcasts on your favourite podcast apps.

Watch on SBS
SBS World News

SBS World News

Take a global view with Australia's most comprehensive world news service
Fes Nesen pipol lo media: Wanem i stap jenj, from wanem i minim se hemi importan | SBS Bislama